Berta Bojetu - Boeta: Besede iz hiše Karlstein
lutkovna
predstava za odrasle
15 +
Lutkovno
gledališče Maribor
Režiser
in avtor likovne podobe: Silvan Omerzu
Igralki:
Barbara Jamšek in Vesna Vončina
Avtorica
glasbe: Bojana Šaljić Podešva
Koprodukcija
z Umetnostno galerijo Maribor in Umetniškim društvom Konj
Dramaturginja:
Brina Klampfer
Lektorica:
Metka Damjan
Oblikovalec
svetlobe: Jaka Šimenc
Oblikovalec
zvoka: Marko Jakopanec
Izdelovalci
lutk in mehanizmov: Silvan Omerzu, Žiga Lebar in Primož Mihevc
Izdelovalka
kostumov: Mojca Bernjak
Mojster
luči: Miljenko Knezoci
Mojster
zvoka: Mitja Pastirk
Izvajalci glasbe: Martin
Sikur (violončelo), David Trebižan (klavir) in Bojana Šaljić Podešva (klavir)
Tehnična
izvedba: Delavnica LGM
Gospod,
postavi hišo zraven moje,
vse
je tukaj, vsi zavrženi, pozabljeni, čudaki …
O,
norost, če te kdo vpraša po krajih, mu povej,
da
smo ostali v hiši …
Ta
hiša je nora. Ta hiša je moja
Besede
iz hiše Karlstein so most med Bertino zgodnjo poezijo in poznejšimi
romani. Tudi to njeno delo opozarja na problem patriarhalnega reda v družbi.
Jozefini na obreden način, skoraj prek iniciacije, potujeta po postajah svojega
notranjega sveta in prek lastnega žrtvovanja razkrivata, da v svojo hišo vabita
ubijalce, tiste, ki morijo. Njun jaz potuje po treh postajah – prek gospoda,
nedolžnosti do zavedanja lastnega telesa do tretje postaje, ki pomeni
zaznamovanost, saj v Jozefinino hišo ljudje prihajajo in iz nje odhajajo.
Jozefina živi v svetu, v katerem je popolnoma sama in nemočna pred svojo usodo;
ta svet ne ponuja in nikoli ne bo ponujal nikakršne katarze ali očiščenja – »peš
bi morala čez to zemljo, da ji pustim bolečino«.
Celotna
poetika Berte Bojetu vedno obstaja na več ravneh. Prav ta način upesnjevanja pa
se zdi edini možen za razdvojenost, ki avtorico spremlja vse življenje. Španka
po očetu, ki je izginil konec leta 1945, zaznamovana z materinim odhodom v
zapor, Mariborčanka po materi … se je vse življenje borila in iskala svojo
izgubljeno identiteto. Poglabljanje v Sveto pismo, katerega poetika je prisotna
tudi v Besedah iz hiše Karlstein, je del tega iskanja. Boris A. Novak
pravi, da si je Berta »ustvarila osebno mitologijo na podlagi nekaj
stavkov, ki jih je mati izrekla o očetu«.